Ob praznovanju godu svetega Lovrenca so slovesno blagoslovili pet bronastih zvonov, jih dvignili v zvonika župnijske cerkve ter pomemben del obnove zaključili še z namestitvijo šestih stolpnih ur.

Župnijska cerkev svetega Lovrenca je že sama po sebi ena najbolj prepoznavnih podob Rake. S svojo mogočno podobo in dvema zvonikoma izstopa daleč naokoli, zato ni presenetljivo, da se je je med nedeljsko slovesnostjo prijelo tudi nekoliko hudomušno, a nadvse primerno poimenovanje – raška »katedrala«.

Po nedelji je njena podoba še bolj dovršena. Oba zvonika sta znova dobila svoj glas, nad Rako pa bo odslej zvenelo pet bronastih zvonov.

Bernard se je po desetletjih vrnil v severni zvonik

Posebno mesto med njimi pripada največjemu zvonu, posvečenemu svetemu Bernardu. Nameščen je sam v severnem zvoniku, ki je bil brez velikega zvona vse od druge svetovne vojne, ko je Raka svojega nekdanjega Bernarda izgubila.

Prav zato je bila njegova vrnitev eden najbolj simbolnih trenutkov praznovanja. Gre za izjemno mogočen zvon, kakršnega zaradi njegove velikosti in zahtev po prostoru marsikatera cerkev niti ne more imeti. Prostoren severni zvonik raške cerkve pa mu ponuja mesto, ki mu pripada.

Bernard tako ni le največji med petimi zvonovi. Postal je nov simbol cerkve ter čast in ponos župnije in celotne Rake. Preostali štirje zvonovi so nameščeni v južnem zvoniku in so posvečeni svetemu Florjanu, svetemu Lovrencu, svetemu Jožefu in Devici Mariji. Vseh pet je pred prihodom na Rako služilo v evangeličanski cerkvi v nemškem Wuppertalu. Z njihovo namestitvijo se je izpolnila dolgoletna želja, da bi iz obeh zvonikov mogočne raške cerkve znova zadonela polna in med seboj usklajena pesem zvonov.

Zahtevno dvigovanje zvonov spremljale množice

Eden najbolj pričakovanih trenutkov dneva je bil dvig težkih bronastih zvonov visoko v oba zvonika. Za tehnično izvedbo so poskrbeli Avtodvigala Kerin Krško, za namestitev zvonov pa Janez Moškrič s sodelavci.

Številni krajani in obiskovalci so dogajanje spremljali pred cerkvijo in z zanimanjem opazovali, kako so se zvonovi drug za drugim dvigovali proti zvonikoma. Ko je postalo jasno, da je zahtevno delo uspešno opravljeno, je med zbranimi završalo od navdušenja. A nedeljske slovesnosti niso zaznamovali samo zvonovi. Eden najmočnejših pečatov celotnemu dogodku je dala glasba.

Blaž Klemenčič ustvaril glasbeno kuliso, ki je navdušila tudi škofa

Za glasbeno podobo zgodovinskega dne je poskrbel Blaž Klemenčič, ki je za slovesnost pripravil obsežen in zahteven glasbeni program.

Že med dogajanjem pred cerkvijo, ko so zvonove dvigovali v zvonika, je poleg pevcev vodil posebej za to priložnost sestavljen pihalni orkester. Klemenčič je glasbenike zbral prav za ta dogodek in pripravil aranžmaje, s katerimi je spremljava dviga zvonov dobila še dodatno slovesnost.

Če je bilo dogajanje pred cerkvijo mogočno, je glasba med sveto mašo v notranjosti cerkve dobila še večje razsežnosti. Orkester je bil za bogoslužje dodatno razširjen, pridružil pa se mu je skoraj 40-članski zbor. Združeni so bili pevci različnih generacij, od otroškega in mladinskega do mešanega župnijskega zbora. Vse je pod svojo taktirko povezal Klemenčič, na orglah pa jih je spremljal Martin Božič.

Klemenčič ni prevzel le dirigiranja. Za orkester je pripravil tudi lastne aranžmaje in glasbeno oblikoval celotno mašo, zato glasba ni bila zgolj spremljava dogodka, ampak eden njegovih osrednjih delov.

Kako poseben glasbeni trenutek je nastal v raški cerkvi, je izpostavil tudi ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Čeprav se je v svojem delovanju udeležil že številnih velikih cerkvenih slovesnosti, je poudaril, da tako veličastne glasbene izvedbe še ni doživel, še posebej ne v tako majhnem kraju. Za Rako, kjer cerkveno petje in glasba že desetletja predstavljata pomemben del župnijskega življenja, je bilo to priznanje še posebej dragoceno.

• Category Title

Več kot tri ure za zgodovino

Praznovanje je trajalo več kot tri ure ter povezalo blagoslov obnovljenih zvonikov in stolpnih ur, blagoslov in dvig petih zvonov ter slovesno sveto mašo.

Obred je vodil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je somaševal s sedanjim raškim župnikom dr. Silvestrom Fabijanom, nekdanjim dolgoletnim župnikom Francem Levičarjem in drugimi duhovniki. Tudi škof je mogočno cerkev z dvema zvonikoma in po novem petimi zvonovi med slovesnostjo označil za pravo »katedralo« – poimenovanje, ki so ga domačini hitro vzeli za svojega.

Slovesnosti so se poleg številnih faranov, krajanov in obiskovalcev udeležili tudi predstavniki lokalnega in širšega javnega življenja, med njimi poslanec državnega zbora Janez Jože Olovec, župan Mestne občine Krško Janez Kerin, predsednik Krajevne skupnosti Raka Rok Bizjak in ravnateljica Osnovne šole Raka Nina Pirc. Poseben pečat so praznovanju dale tudi raške narodne noše, ki so dogodek povezale s tradicijo kraja in generacijami, ki so pred današnjimi krajani skrbele za cerkev in življenje župnije.

Od obnovljene notranjosti in orgel do zvonikov

Nedeljski dogodek je predstavljal še eno pomembno poglavje v obsežni obnovi raške župnijske cerkve. V preteklih letih so obnovili njeno notranjost in mogočne orgle, zdaj pa sta pomembne prenove doživela še oba zvonika.

Z namestitvijo petih zvonov in šestih stolpnih ur je cerkev dobila podobo in glas, ki bosta Rako spremljala prihodnja desetletja.

Pri tako velikem projektu je sodelovalo veliko ljudi. Ob koncu praznovanja so zato podelili zahvalna priznanja bronastim, srebrnim, zlatim in platinastim botrom, ki so s svojimi prispevki pomagali, da je dolgoletna želja postala resničnost. Lovrenška nedelja 2026 tako za Rako ni bila zgolj tradicionalno žegnanje. Bila je dan, ko so številni krajani pogledovali proti zvonikoma cerkve, ki že stoletja zaznamujeta podobo njihovega kraja. Dan, ko se je v severni zvonik vrnil mogočni Bernard. Dan, ko so cerkev napolnili skoraj 40 glasov, orkester in orgle. In predvsem dan, ko je nad Rako po dolgih desetletjih znova zadonelo vseh pet bronastih zvonov.

• Category Title

Foto: Jože Potrpin, Foto Asja

Vir: KS Raka, Župnija Raka in Studenec, Družina